V ustavi Republike Slovenije je od leta 2016 v 70.a členu izrecno zapisana pravica do pitne vode, pred tem pa je ta pravica izhajala iz pravice do življenja, osebnega dostojanstva in zdravega življenjskega okolja.
Ker bi naj bila romski družini (zadeva Hudorovič in drugi proti Sloveniji, zadevi št. 24816/14 in 25140/14) kršena pravica do pitne vode, sta se dve družini pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), omenjena pritožba pa je glasno odzvanjala tudi v medijih.
Pritožba obeh družin je namreč izhajala iz dejstva, da v nelegalnih romskih naseljih ni zagotovljene oskrbe z osnovnimi javnimi storitvami, kot so pitna voda in sanitarije s čimer jim je kršena pravica do pitne vode. Iz pritožbe je izhajalo, da je bila omenjenim romskim družinam kršena prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, kršena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in kršena prepoved diskriminacije.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je razsodilo dne 10. 03. 2020, v sodbi ni ugotovilo kršitve posameznih členov evropske konvencije o človekovih pravicah.
Sodniki so v odločitvi izpostavili, da je Republika Slovenija sprejela zadostne ukrepe za zagotovitev pitne vode v dveh romskih naseljih, pri čemer bi lahko tudi romske družine same, s socialnimi transferji, ki jim jih zagotavlja Republika Slovenija, pripomogle k urejanju dostopa do pitne vode, česar pa niso storile.
Organizacija Amnesty International Slovenija, ki se s področjem pravic Romov v Sloveniji ukvarja že od leta 2005, je na novinarski konferenci, organizirani ob razglasitvi odločitve sodišča, ob razsodbi sodišča izrazila razočaranje in napovedala pritožbo na velik senat.
