Potrebe po delu se pri posameznih gospodarskih dejavnostih pogosto spreminjajo, kar pomeni, da so delavci pogosto primorani opravljati nadurno delo. V praksi se pogosto uporablja izraz »koriščenje ur« pri čemer je običajno mišljena kompenzacija opravljenih nadur, pri čemer pa se delavci običajno ne zavedajo, da so ob tem upravičeni še do dodatka za nadurno delo ali pa do dodatnega prostega časa. Na drugi strani se delodajalci ne zavedajo, da lahko s sprejemom ustreznih splošnih aktov uredijo način koriščenja opravljenih nadur oz. plačilo le teh.
Mišljenje, da je ena ura nadurnega dela enakovredna eni uri rednega dela oziroma eni uri prostega časa, je napačno. Nadurno delo namreč predstavlja delo v posebnih (neugodnih) pogojih dela, že sam ZDR-1 pa določa, da delavcu za to delo (poleg redne urne postavke) pripada še dodatek za nadurno delo.
V kolikor želijo delodajalci delovni proces organizirati na način, da delavci opravljene nadure »koristijo« oz. da se opravi kompenzacija opravljenih nadur, morajo slednje urediti v splošnem aktu (npr. Pravilnik o delovnem času), vendar pa je potrebno opozorilo, da je kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela (VSRS sodba VIII Ips 80/2015).
Samo v kolikor imajo delodajalci splošne akte ustrezno pripravljene, je možna kompenzacija opravljenih nadur. V nasprotnem primeru imajo delavci pravico do izplačila opravljenih nadur skupaj z dodatkom za nadurno delo. Delodajalec lahko s splošnim aktom določi več opcij npr.:
- koriščenje opravljenih nadur s prostimi urami pri čemer npr. 1 nadura predstavlja 1,3 proste ure;
- koriščenje opravljenih nadur s prostimi urami pri čemer npr. 1 nadura predstavlja 1 prosto ure, dodatek za nadurno delo pa se izplača v denarju;
- izplačilo opravljenih nadur skupaj z dodatkom za nadurno delo.
Kompenzacija opravljenih nadur delodajalcu omogoča lažjo organizacijo delovnega procesa predvsem v dejavnostih, kjer so pogosta nihanja v povpraševanju po dejavnosti, saj lahko delavci v času ko povpraševanja ni, koristijo nadure. Vedno pa je potrebno izhajati iz načela, da je delavec za delo, tako redno kot nadurno, upravičen do plačila s čimer se uveljavlja tudi stališče Evropskega odbora za socialne pravice v zvezi s 4. členom Evropske socialne listine, ki določa, da mora biti odmena za nadurno delo vedno višja od plačila za redno delo, saj je bil vložen večji napor delavca.