Tudi če v družini nikoli ni prihajalo do sporov, pa do teh žal pogosto prihaja, ko se ureja vprašanje dedovanja. Z dedovanjem je namreč tesno in neločljivo povezana izročitev premoženja. Zato je dobro vedeti, da je mogoče vsa vprašanja urediti že za časa življenja. Tako se je mogoče izogniti temu, da bi o premoženju posameznika po njegovi smrti odločalo sodišče. Dve izmed možnosti za delitev premoženja sta darilna in izročilna pogodba. V tem prispevku predstavljamo temeljne razlike med obema pogodbama.
Namen pogodbe
Pri obeh pogodbah pride do prenosa premoženja že ob sklenitvi pogodbe, vendar pa je temeljna razlika med darilno in izročilno pogodbo v samem namenu. Medtem ko je namen darilne pogodbe, da darovalec z njo neodplačno prenese lastninsko ali drugo pravico na obdarjenca in za to ne pridobi nobene proti-koristi, si pri izročilni pogodbi izročevalec pogosto v zameno za izročeno premoženje izgovori določene pravice do svoje smrti, kot je npr. pravica preživljanja, renta v naravi ali denarju, pravica do dosmrtnega brezplačnega bivanja v dosedanjih prostorih in podobno.
Oblika pogodbe
Razlika med obema pogodbama ja tudi v sami obliki, ki se zahteva za veljavno sklenitev pogodbe. Darilna pogodba ne rabi biti nujno sklenjena v pisni obliki. Po drugi strani pa se za izročilno pogodbo zahteva strožja obličnost, in sicer sklenitev pogodbe v obliki notarskega zapisa. Razlog je v tem, da ima izročilna pogodba širši vpliv tudi na ostale družinske člane, ki morajo dati privolitev k sklenitvi takšne pogodbe, od tod tudi strožja oblika.
Kdo mora sodelovati pri sklenitvi pogodbe?
Ena izmed razlik med obema pogodbama je tudi v osebah, ki morajo sodelovati pri sklenitvi pogodbe. Pri sklenitvi darilne pogodbe zadostuje, da sodelujeta darovalec ter obdarjenec. Pri sklepanju izročilne pogodbe pa morajo sodelovati vsi družinski člani, saj je smisel in namen izročilne pogodbe ta, da izročitelj še pred smrtjo razdeli svoje premoženje (praviloma) v celoti, zato navadno po njegovi smrti tudi ni zapuščinskega postopka. Izročilna pogodba je veljavna zgolj v primeru, če z njo soglašajo vsi izročiteljevi potomci, ki bi sicer po njegovi smrti dedovali po njem. V primeru, da pri pogodbi niso sodelovali vsi dediči, se pogodba šteje za darilno pogodbo.
Pravice darovalca/izročevalca
Razlike se pojavljajo tudi v pravicah darovalca na eni in izročevalca na drugi strani. Medtem ko darovalec pri sklenitvi darilne pogodbe ne pridobi posebnih pravic, ima na drugi strani izročitelj pri sklenitvi izročilne pogodbe (praviloma) več pravic. V pogodbi si namreč ta pogosto pridrži zase ali koga drugega kakšne pravice.
Obveznosti obdarjenca/prevzemnika
Obdarjenec po sklenitvi darilne pogodbe praviloma nima posebnih obveznosti, s to izjemo, da se po sklenitvi darilne pogodbe proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu ne sme obnašati tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdržal prejeto darilo. Prevzemnik na drugi strani ima navadno po sklenitvi izročilne pogodbe več obveznosti, saj je dolžan izročevalcu zagotoviti ustrezno nego in pomoč ob morebitni bolezni in starostni onemoglosti, peljati izročevalca k zdravniku ter poskrbeti za oskrbo v domu za ostarele, če domača nega ne bi bila mogoča, doplačevati za stroške doma upokojencev, v kolikor osebni prejemki izročevalca ne bi zadoščali za plačilo ter po smrti izročevalca poskrbeti za pogreb, ki je primeren krajevnim običajem ter morebitnim željam pokojnega.
ignorantia legis non excusat
Darilna in izročilna pogodba sta eni najbolj pogosto sklenjenih pogodb. Pri sklepanju katere od navedenih pogodb pa je potrebna posebna previdnost, saj v kolikor želimo z darilno pogodbo preprečiti dediščinske spore, slednje pogosto pomeni, da bo v zapuščinskem postopku nastalo že več sporov. V skladu z Zakonom o dedovanju (link) se namreč vrednosti zapuščine doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič. To pomeni, da se darila po potrebi tudi vračajo v zapuščinsko maso (v primeru prikrajšanja nujnega deleža).
