V zadnjih mesecih vse več voznikov prejema pozive za plačilo 50 evrov zaradi predolgega parkiranja pri Lidlu. Čeprav se pogosto uporablja izraz »kazen za parkiranje pri Lidlu«, pravno ne gre za globo policije ali občinskega redarstva, temveč za zasebnopravni zahtevek upravljavca parkirišča.
Takšnega poziva ni priporočljivo avtomatično plačati ali ga preprosto ignorirati. Njegova utemeljenost je odvisna predvsem od označitve parkirnega režima, pravilnosti evidence, višine zahtevanega zneska in tega, kdo je vozilo dejansko uporabljal.
Kako deluje sistem parkiranja pri Lidlu?
Na nekaterih Lidlovih parkiriščih je uveden sistem BetterPark, ki ga upravlja družba Nexobility Solutions. Kamere ob vstopu in izstopu preberejo registrsko označbo ter zabeležijo čas parkiranja.
Prvih 90 minut je praviloma brezplačnih, po poteku tega časa pa je treba plačati parkirnino. Če parkirnina ni poravnana v 24 urah, upravljavec zahteva 50 evrov kot dnevno nadomestilo oziroma dnevno parkirnino.
Ker sistem deluje brez zapornic, nekateri vozniki spremembe parkirnega režima ne opazijo. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da pozivi v posameznih primerih prihajajo šele več mesecev po parkiranju.
Ali gre za pravo globo?
Ne, ne gre za globo, saj Nexobility Solutions ni prekrškovni organ in voznikom ne more izdajati glob.
Upravljavec zatrjuje, da voznik z vstopom na zasebno parkirišče in parkiranjem sprejme objavljene pogoje uporabe. Morebitna obveznost zato temelji na pogodbenem razmerju med voznikom in upravljavcem parkirišča.
Poziv za plačilo ali dopis odvetniške pisarne sam po sebi še ni izvršilni naslov. Če želi upravljavec sporno terjatev prisilno izterjati, mora začeti ustrezen sodni postopek.
Ali lahko pogodba nastane že z vstopom na parkirišče?
Pogodba je lahko sklenjena tudi brez podpisa in sicer s konkludentnim ravnanjem. Vendar morajo biti pogoji parkiranja pred sklenitvijo pogodbe ustrezno predstavljeni vozniku. Po 21. členu Zakona o varstvu potrošnikov pogodbeni pogoji potrošnika zavezujejo le, če je bil z njimi predhodno seznanjen. Pogoji morajo biti jasni, razumljivi in brez težav dostopni.
V konkretnem primeru je zato treba preveriti:
- ali je bila tabla nameščena pred uvozom oziroma neposredno ob njem;
- ali jo je bilo mogoče pravočasno opaziti iz vozila;
- ali so bili jasno navedeni brezplačni čas, urna parkirnina in rok za plačilo;
- ali je bil dovolj vidno naveden tudi znesek 50 evrov.
Pomembno je stanje na dan konkretnega parkiranja. Fotografija table, ki je bila posneta pozneje, ne dokazuje nujno, kakšni pogoji so veljali ob dogodku.
Ali je zahtevek za 50 evrov zakonit?
Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti enako za vse primere. Upravljavec bo praviloma trdil, da 50 evrov ni kazen, temveč vnaprej objavljena cena dnevnega parkiranja. Če je bila takšna cena pred vstopom jasno navedena, je njegov pravni položaj močnejši.
Po drugi strani je treba presojati dejansko vsebino določila. Če bi moral voznik zaradi kratke prekoračitve plačati štiri ali pet evrov, nato pa se mu samo zaradi nepravočasnega plačila zaračuna 50 evrov, lahko tak znesek po vsebini predstavlja sankcijo za zamudo pri plačilu denarne obveznosti. Tretji odstavek 247. člena Obligacijskega zakonika določa, da pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti.
Upoštevati je treba tudi določbe ZVPot-1 o nepoštenih pogodbenih pogojih. Po 23. členu so nepošteni pogoji nični, 24. člen pa med drugim kot potencialno nepošten pogoj opredeljuje določilo, ki od potrošnika zahteva nesorazmerno visoko nadomestilo, kadar ne izpolni svoje pogodbene obveznosti.
Ali je 50 evrov res dnevna parkirnina ali nedopustna sankcija za neplačilo nekaj evrov, bo zato odvisno od besedila in vidnosti pogojev ter okoliščin posameznega primera. Objavljene slovenske sodne odločbe, ki bi že presodila prav ta model sistema BetterPark, za zdaj ni mogoče najti.
Kdo odgovarja: lastnik vozila ali voznik?
Podatek o lastniku vozila ne dokazuje avtomatično, kdo je vozil. Če pogodba nastane z uporabo parkirišča, jo praviloma sklene voznik.
V slovenskem civilnem pravu ni splošnega pravila, po katerem bi bil lastnik vozila vedno odgovoren za pogodbeno obveznost osebe, ki je vozilo uporabljala. Če naslovnik poziva ni bil voznik, je to lahko pomemben ugovor.
Upravljavec mora v morebitnem sodnem postopku dokazati dejstva, na katerih temelji njegov zahtevek, vključno s tem, proti komu lahko terjatev uveljavlja.
Kaj storiti, če prejmete poziv za plačilo?
Najprej preverite registrsko označbo, lokacijo, datum ter čas vstopa in izstopa. Če menite, da zahtevek ni utemeljen, ga pisno prerekajte in zahtevajte:
- fotografiji vstopa in izstopa s časovnima žigoma;
- celoten evidenčni zapis parkiranja;
- fotografije tabel, ki so veljale na dan dogodka;
- takrat veljavne splošne pogoje;
- pojasnilo pravne podlage za znesek 50 evrov;
- dokaz, da je upravljavec upravičen uveljavljati terjatev;
- informacije o izvoru in obdelavi osebnih podatkov.
Ugovor je posebej smiseln, če niste bili voznik, če parkirni režim ni bil jasno označen, če je bila parkirnina plačana, če terminal ni deloval ali če posnetki ne dokazujejo pravilnega in neprekinjenega časa parkiranja.
Poziva ni priporočljivo ignorirati. Še posebej pomembno je pravočasno ukrepanje, če prejmete sklep o izvršbi, plačilni nalog ali drugo sodno pisanje, saj začne takrat teči rok za ugovor oziroma odgovor.
Ali morate kazen za parkiranje pri Lidlu plačati?
Vsak poziv je treba presoditi glede na konkretne okoliščine. Upravljavec zasebnega parkirišča sme določiti pravila in ceno parkiranja, vendar mora dokazati, da so bili pogoji jasno objavljeni, da je evidenca pravilna in da terjatev uveljavlja proti pravi osebi.
Posebej odprto ostaja vprašanje, ali je zahtevanih 50 evrov res cena dnevnega parkiranja ali nesorazmerna sankcija zaradi nepravočasnega plačila bistveno nižje parkirnine.
Če ste prejeli poziv za plačilo parkirnine in potrebujete pomoč pri presoji njegove utemeljenosti ali pripravi ugovora, se lahko obrnete na našo odvetniško pisarno.