Direktiva EU o preglednosti plač oziroma Direktiva (EU) 2023/970 prinaša nova pravila glede določanja plač, obveščanja kandidatov in pravice zaposlenih do podatkov o plačilih. Njen glavni namen je zagotoviti enako plačilo žensk in moških za enako delo oziroma delo enake vrednosti.
Rok za prenos direktive v slovensko zakonodajo je potekel 7. junija 2026, vendar Slovenija izvedbenega zakona še ni sprejela. Načelo enakega plačila sicer že določa 133. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), po katerem mora delodajalec za enako delo in delo enake vrednosti izplačati enako plačilo ne glede na spol. Več o povezavi med opravljenim delom in pravico delavca do plačila smo pojasnili v članku Izplačilo plače neupravičeno odsotnemu delavcu.
Kaj prinaša Direktiva EU o preglednosti plač?
Kandidat bo moral pravočasno prejeti podatek o začetni plači ali plačnem razponu za delovno mesto. Direktiva EU o preglednosti plač ne zahteva nujno, da je plača vedno navedena že v zaposlitvenem oglasu. Delodajalec jo lahko kandidatu sporoči tudi pred razgovorom ali na drug primeren način. Slovenski izvedbeni zakon pa bo lahko določil strožja pravila.
Delodajalec kandidata ne bo smel vprašati, kakšno plačo je prejemal pri prejšnjem delodajalcu. Pretekla plača namreč ne sme vplivati na določitev plačila na novem delovnem mestu.
Pravica zaposlenih do podatkov o plačah
Direktiva EU o preglednosti plač bo zaposlenemu omogočila, da od delodajalca zahteva podatek o svoji ravni plačila in o povprečnih ravneh plačil delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Povprečni podatki bodo morali biti prikazani ločeno glede na spol.
Zaposleni ne bo upravičen do poimenskega seznama plač sodelavcev. Delodajalec bo moral posredovati primerjalne podatke, vendar bo moral pri tem še vedno varovati osebne podatke posameznih zaposlenih.
Kaj pomeni delo enake vrednosti?
Delo enake vrednosti ni nujno delo z enakim nazivom. Pri primerjavi se upoštevajo predvsem znanje, spretnosti, napor, odgovornost in delovni pogoji.
Različna plača zato ni vedno nezakonita. Delodajalec lahko razlike utemelji z delovnimi izkušnjami, uspešnostjo, odgovornostjo ali posebnim strokovnim znanjem. Nedopustne pa so razlike, ki nimajo objektivne in spolno nevtralne podlage.
Kdo bo moral poročati o razlikah v plačah?
Direktiva EU o preglednosti plač uvaja obvezno poročanje za delodajalce z najmanj 100 zaposlenimi. Delodajalci z najmanj 250 zaposlenimi bodo morali prvič poročati do 7. junija 2027 in nato vsako leto. Delodajalci s 150 do 249 zaposlenimi bodo poročali vsaka tri leta, delodajalci s 100 do 149 zaposlenimi pa bodo s poročanjem začeli leta 2031.
Če bo poročilo v posamezni skupini primerljivih delavcev pokazalo najmanj petodstotno razliko med plačili žensk in moških, ki je ne bo mogoče objektivno utemeljiti in je delodajalec ne bo odpravil v šestih mesecih, bo moral opraviti podrobnejšo oceno plačil.
Kako se pripraviti na Direktivo EU o preglednosti plač?
Delodajalci naj že pred sprejetjem slovenskega zakona preverijo plačne razrede, merila za napredovanje, nagrajevanje in določanje začetne plače. Razlike v osnovnih plačah, dodatkih in nagradah morajo temeljiti na jasnih ter dokazljivih razlogih.
Direktiva EU o preglednosti plač ne pomeni, da bodo morale biti vse plače enake ali javno objavljene. Delodajalec pa bo moral znati pojasniti, zakaj primerljiva delavca prejemata različno plačilo in dokazati, da razlika ni povezana s spolom.
Članek upošteva stanje zakonodaje na dan 28. avgusta 2026.